NEVERJETNA, ČUDOVITA ZGODBA

šolska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih

Zadnji dan pouka 24. 12. 2024 smo se v šolski telovadnici udeležili proslave z naslovom Neverjetna, čudovita zgodba, avtorica katere je profesorica slovenščine Nežka Černe Gec.

Povezovali so jo dijaki Jakob Slejko (3. KT), Klementina Kavčič, Suzana Lipanje, Špela Vogrič (5. ŽT) in Pija Ličer (1. GH). Popeljali so nas skozi nemirna 80. leta 20. stoletja v Evropi, ki so po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne mnoge države popeljale k neodvisnosti – tudi Slovenijo. Spomnili so nas na podpis Majniške deklaracije l. 1989, ustanovitev prvih opozicijskih strank, proces proti četverici in plebiscit. Ogledali smo si videoposnetke nekaterih ključnih dogodkov za osamosvojitev naše republike. Nekatere države se žal tudi danes soočajo s konflikti in spopadi. V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini nam je pesem Stare fotografije ukrajinskega rock glasbenika Skryabina Kuzme zapela dijakinja 2. NT Anastasiia Tsinivska.

Z recitacijo njihovih pesmi so nas dijaki Metka Bizjak, Klara Kobal, Taja Vodopivec in dijaki 1. GT spomnili na obletnice slovenskih književnikov Rudolfa Maistra, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, Pavline Pajk, Ivana Minattija in Pavle Gruden. Misli nekdanjega predsednika RS Boruta Pahorja je z nami delil Aljaž Brecelj iz 3. GT.

Pevski zbor BioSpev pod taktirko prof. Nežke Černe Gec je izvedel Gregorčičevo pesem Nazaj v planinski kraj, ljudsko Oblaki so rdeči (pridružila se jim je dijakinja 2. GP Larisa Šuligoj) in Tam, kjer sem doma Edvina Fliserja. Skupaj s solistkami Sano Toroš, Iris Šavli (3. NT) in Heidi Rušič (2. KT) ter kitaristko Klaro Kobal (4. KT) so pevke BioSpeva zapele tudi Ona sanja o Ljubljani (J. Plestenjak), ob spremljavi dijakinje Lune Touwslager (2. NT) na violončelu in prof. Neže Tomažič na klavirju pa Glej, zvezdice božje, ki je ena od šestih pesmi, ki jih je Slovenija prispevala v Pesmarico Evropske unije. Luna in prof. Neža Tomažič sta skupaj zaigrali tudi pesem Rajske strune. Profesorica Veronika Šuligoj, ki je s harmoniko spremljala zbor, je s svojimi otroki zapela skladbo Eve Boto Za božič kot otrok. Legendarno praznično pesem White Christmas je zapela dijakinja 2. S Ivana Silič.

Zaplesali so Naja Eva Malnič, Nina Jug, Nermina Hadžić, Lana Duša, Urška Brataševec, Ela Bratina in Aleksander Černilogar iz 1. GT ter Ana Brezigar iz 4. ŽT.

Dogodek seveda ni minil brez zvokov harmonike: nanjo sta zaigrala Nik Gec (2. KT) in Iris Šavli (3. NT) ter Timotej Vončina in Nik Vatovec (1. KT).

Tudi letos so dijaki poskrbeli za zanimive božične outfite in se predstavili štiričlanski komisiji (šolska svetovalna delavka Helena Debeljak Hlebec, šolska knjižničarka Karmen Sirk in dijakinji Klara Pregelj ter Lara Colja, 5. ŽT). Zmagovalni outfit so pripravili dijaki 4. ŽT, na drugem mestu pa sta bila outfita 3. GP in 3. KT. Revijo outfitov sta povezovala profesorja Andreja Hauptman in Miha Hlede.

Ravnateljica je razglasila tudi zmagovalni božični okrasek, in sicer iz 2. NT. Poleg tega je dijakom zaželela lepe božično-novoletne praznike. Prisotne je nagovorila tudi predstavnica dijaške skupnosti Klara Pregelj.

Dogodek se je zaključil z rock ritmi dijakinje Tinkare Prinčič (4. KT) in Lačnih glaZbenikov, ki so zaigrali nekaj rock uspešnic, in posebnim presenečenjem dijakov 3. GT/NT pod mentorstvom prof. Nadice Vidmar.

Tokratno prireditev je sooblikovalo veliko število deležnikov. Za scenografijo po zamisli prof. Miha Hledeta so poskrbeli prof. Nadica Vidmar, hišnik Milan Rupnik, ki je skrbel tudi za ozvočenje, varnostnik Selmo Hasanović in prof. Irena Bizjak. Skupaj z dijaki 2. GP je izdelala smrečice, z dijaki 2. PB pa girlando iz cipres ter božičnih zvezd.

Video predstavitev sta s prof. Miho Hledetom pripravila dijak 1. GH Sebastjan Baruca in dijak 4. ŽT Rok Likar, ki sta skrbela tudi za tehnično izvedbo dogodka.

Vsem dijakom in delavcem, ki ste oblikovali čudovito prireditev, se iskreno zahvaljujemo.

  • Besedilo: prof. Miha Hlede
  • Fotografije, ki jih je prispevala prof. Tina Klemenc; si lahko ogledate na tej povezavi.