Nagovor ravnateljice

Biotehniška šola je ena izmed sedmih enot Šolskega centra Nova Gorica in je od sedeža zavoda oddaljena 5 km.  Šola z dijaškim domom je locirana v Šempetru pri Gorici, obiskuje jo med 350 in 400 dijakov, v dijaškem domu biva preko 100 dijakov. Šolska stavba leži v prijetnem okolju, obdana je z naravo in delom šolskega posestva. Dijaki so vozači ali pa bivajo v dijaškem domu, k nam prihajajo od Trente do obale, iz Goriških brd, Vipavske doline, Krasa, zamejstva in drugod iz Slovenije.

Dijaki se na naši šoli vpisujejo v programe s  področij:

  • kmetijstva,
  • naravovarstva,
  • živilstva in
  • gostinstva.

Smo odprta šola, ki se povezuje navzven, z institucijami in gospodarstvom v našem ožjem, širšem in mednarodnem okolju. Organiziramo različne oblike izobraževanj za mladino in odrasle, sodelujemo z osnovnimi šolami, društvi, lokalno skupnostjo, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico in ostalimi zbornicami, v sklopu Konzorcija biotehniških šol Slovenije smo povezani z drugimi šolami med katerimi poteka tudi izmenjava dijakov. Preko mednarodnih izmenjav in ekskurzij smo povezani z Evropo.

Skupaj ustvarjamo sproščeno, prijazno in varno okolje. Je prostor znanja pa tudi prostor kjer se tkejo prijateljstva in krepijo veščine sodelovanja, spoštovanja,  zaupanja in kritičnega mišljenja.  Želimo si novih pogledov, novih izzivov in se trudimo, da bi postali čim boljši v svoji stroki.

Ščepec zgodovine:

Začetki kmetijskega šolstva na Goriškem segajo v leto 1869, ko je bila je bila na pobudo cesarsko-kraljeve družbe in na stroške deželnega odbora ter s podporo cesarskokraljevega ministrstva za kmetijstvo ustanovljena Kmetijska šola v Gorici. Šola je imela svoje vodstvo, poslopje in inventar; bila je dvoletna in je delovala do leta 1915. Leta 1873 se je pričel pouk na drugi slovenski vinorejski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. Začetki današnje Biotehniške šole pa segajo v leto 1968. 18. novembra 1968 je bila v Novi Gorici manjša slovesnost ob otvoritvi Kmetijske šole Gorica. Od 1968 pa do danes, skozi mozaik dogodkov, menjavanja stavb, sprememb izobraževalnih programov in organizacijskih oblik, smo vztrajali. Postali smo pomemben del primorskega mozaika in primorski mozaik v malem.

Barbara Miklavčič Velikonja, ravnateljica